Nagovor škofa Andreja Glavana:
Dragi duhovniki in redovnice, dragi ministranti, dragi bratje in sestre, molivci za duhovne poklice iz župnij naše novomeške škofije.
Na praznik-spomin Marijinega imena smo se zbrali v starodavnem romarskem svetišču »Pri treh farah« k molitvi za duhovne poklice. V letu duhovništva in v letu evharistične prenove v pripravi na Slovenski evharistični kongres bodimo prepričani, da nas bo Ona, ki jo kličemo Kraljica duhovnikov podprla s svojo priprošnjo pred božjim prestolom.
Dekanijski duhovniki črnomaljske dekanije pa so izbrali naše današnje srečanje tudi za začetek dekanijskega misijona, ki bo potekal celo pastoralno leto od današnje sobote do julija prihodnje leto. Vse troje, leto evharistije, leto duhovništva in misijonsko leto, vsa ta tri leta se med seboj prepletajo. V letu evharistične prenove bomo v središče postavili mašo, evharistijo, ta pa je tesno povezana z duhovniško službo, saj evharistije ni brez duhovnikov. Naši tabernaklji bi ostali prazni, če bi ne bilo duhovnikov. Duhovništvo pa ima kot glavni razlog obstoja prav evharistijo, saj je vsak duhovnik oznanjevalec pa tudi ali predvsem mašnik, služabnik, oskrbnik svetih skrivnosti – delivec zakramentov, katerih središče je evharistija.
1
Geslo letošnjega molitvenega dneva za duhovne poklice je »Vem, komu sem veroval«. Vsak duhovnik, ki se je odločil, da bo sledil božjemu klicu, ponavlja za apostolom Pavlom: »Vem, komu sem veroval«. To védenje je vsakomur od nas omogočila verna družina ali duhovniki, ki so nam predajali ta lepi zaklad vere, kot pravi apostol Pavel v nadaljevanju učencu Timoteju. Če pa komu ni bila dana takšna družina, so mu pa ta dar izmolili zvesti molivci, ki so prosili in darovali svoje žrtve v ta namen. Do spoznanja »Vem, komu sem veroval(a)« pa mora vsaj do neke mere priti tudi vsak fant ali dekle, ki se danes odloča za duhovniški ali redovniški poklic. Zato je potrebna vzgoja, pouk, predvsem pa molitev. Molitev, da bi vsi, ki jih je Bog določil, izbral in poklical, ne preslišali tega klica, mu sledili in ostali zvesti.
V ozadju odločitve mladega človeka mora biti spoznanje, da življenje ni slučaj. Bog je vsakega posebej poklical v življenje, ga blagoslovil in mu dal namen, neko življenjsko poslanstvo. Življenje ni zgolj zaporedje dogodkov in nekih izkustev. Je iskanje resničnega, dobrega, lepega. V tem, v resnici, dobroti in lepoti, najdemo srečo in veselje in smisel življenja. Mladim je potreben zgled, predvsem pa molitev, da ne podležejo in se ne dajo prevarati tistim, ki ponujajo surogate - nadomestke za resnico, dobroto, lepoto in pravo ljubezen.
Za spoznanje, da Kristus daje več, pravzaprav vse, ker je samo On Resnica, in zato tudi Pot in tudi Življenje, pa je potrebna milost. Meso in kri in tudi človeška beseda tega ne more utemeljiti in razodeti.
Dragi bratje in sestre! Leto duhovnikov ima geslo »Kristusova zvestoba – duhovnikova zvestoba«. To geslo naj nas spodbuja, da bomo več molili za zvestobo že poklicanih in za nove poklice, ki jih še posebej v naši škofiji že zelo primanjkuje. To pomanjkanje pa bo v naslednjih letih še veliko večje.
Zbirajmo se zato radi k molitvam pred Najsvetejšim v cerkvi, molimo pa tudi po družinah. Trkajmo na božje srce, saj pravi sv. Janez Marija Vianney, da so duhovniški poklici dar Jezusovega srca. Sklenimo, da bomo vsaj z eno desetko rožnega venca, »ki je postavil sv. evharistijo«, prosili Gospodarja žetve, naj pošlje več vrednih služabnikov evharistije. Dolenjska še nikoli ni doživela takega pomanjkanja duhovnikov kot nekateri drugi kraji po Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci med vojno pregnali večino slovenskih duhovnikov, naselili pa nemške, a teh je bilo zelo malo. Mnogi so mi na župnijah, kjer sem deloval, pripovedovali, da so bili najbolj žalostni trenutki, ko so duhovniki odhajali. Pri zadnjih mašah so duhovniki izpraznili ciborije in praznili monštrance. »Vsi smo jokali,« pripovedujejo, »ko smo videli, da je tabernakelj ostal prazen in da je ugasnila večna luč ob njem«.
Bog ne daj, da bi kaj takega zaradi pomanjkanja duhovnikov doživljali po naših župnijah. Duhovnike potrebujemo, ker jih potrebuje celo Bog: Ko je enkrat sklenil, da bo svoje zaklade delil po ljudeh, božje kraljestvo ne more biti brez duhovnikov, ampak stoji in pade z duhovniškimi poklici.
2
Zakaj je duhovnik potreben? Nazorno in prepričljivo nam je to v molitveni uri povedal zavetnik vseh duhovnikov sveti arški župnik Janez Marija Vianney: »Če ne bi imeli duhovnikov, ne bi imeli našega Gospoda v tabernaklju,« pravi. »Kdo obuja duhovno mrtve? Duhovnik v zakramentu spovedi.«
Papež Janez Pavel II., in nanj se v letošnjem pismu za dan duhovnih poklicev sklicuje tudi Benedikt XVI, pravi: »Cerkev je prejela evharistijo od Kristusa, svojega Gospoda, ne kot enega izmed mnogih darov, ampak kot najdragocenejši dar, dar par excellence, ker je to dar samega sebe, njegove osebe v njegovi sveti človeškosti in njegovega dela odrešenja.
3
Zato pravi isti papež: »Vsako prizadevanje za svetost, vsaka dejavnost, usmerjena na uresničevanje poslanstva Cerkve, vsako izvajanje pastoralnih načrtov mora črpati potrebno moč iz evharistične skrivnosti in biti naravnano nanjo kot na svoj vrhunec« (CD 101,60).
To papeževo misel naj navežem na še eno pomembno dogajanje v tem letu, na vaš belokranjski misijon pod geslom, ki je bilo tudi geslo škofa Barage: »Eno je potrebno«. Te besede je Jezus izgovoril v Lazarjevi hiši. Z njimi je Jezus pohvalil Lazarjevo sestro Marijo, ki si je vzela čas in se je usedla k Jezusovim nogam in poslušala njegovo besedo, medtem ko je sestra Marta menila, da je pomembnejša postrežba.
Dragi bratje in sestre! Med misijonom v letu evharistične prenove morate čimvečkrat priti k Jezusu. Isti, živi, a poveličani Jezus, kot takrat v Lazarjevi hiši v Betaniji, prihaja med nas pri maši in ostaja v tabernakljih. Pri maši nam govori v božji besedi in se nam daje v zakramentu ljubezni. Vzemite si čas v tem letu za utrditev in poglobitev osebne vere in osebnega odnosa do Jezusa v sv. Rešnjem telesu, ki je rekel: »Pridite k meni in jaz vas bom poživil, brez mene ne boste imeli življenja v sebi.« Predvsem pa pred Njim in z Njim veliko molite. Pohvaliti moram, kot je najavljeno, da se boste k tej molitvi vsak mesec zbirali po župnijah skupaj, duhovniki in verniki. Naj Bog da obilen blagoslov tej molitvi, da se bo Bela krajina versko prenovila in da bodo po goreči molitvi vzklili tudi novi duhovniški poklici, ki jih je nekoč Bela krajina že imela v kar lepem številu. Položimo na god Marijinega imena to željo in načrte za duhovno prenovo v Marijino srce.
Na praznik-spomin Marijinega imena smo se zbrali v starodavnem romarskem svetišču »Pri treh farah« k molitvi za duhovne poklice. V letu duhovništva in v letu evharistične prenove v pripravi na Slovenski evharistični kongres bodimo prepričani, da nas bo Ona, ki jo kličemo Kraljica duhovnikov podprla s svojo priprošnjo pred božjim prestolom.
Dekanijski duhovniki črnomaljske dekanije pa so izbrali naše današnje srečanje tudi za začetek dekanijskega misijona, ki bo potekal celo pastoralno leto od današnje sobote do julija prihodnje leto. Vse troje, leto evharistije, leto duhovništva in misijonsko leto, vsa ta tri leta se med seboj prepletajo. V letu evharistične prenove bomo v središče postavili mašo, evharistijo, ta pa je tesno povezana z duhovniško službo, saj evharistije ni brez duhovnikov. Naši tabernaklji bi ostali prazni, če bi ne bilo duhovnikov. Duhovništvo pa ima kot glavni razlog obstoja prav evharistijo, saj je vsak duhovnik oznanjevalec pa tudi ali predvsem mašnik, služabnik, oskrbnik svetih skrivnosti – delivec zakramentov, katerih središče je evharistija.
1
Geslo letošnjega molitvenega dneva za duhovne poklice je »Vem, komu sem veroval«. Vsak duhovnik, ki se je odločil, da bo sledil božjemu klicu, ponavlja za apostolom Pavlom: »Vem, komu sem veroval«. To védenje je vsakomur od nas omogočila verna družina ali duhovniki, ki so nam predajali ta lepi zaklad vere, kot pravi apostol Pavel v nadaljevanju učencu Timoteju. Če pa komu ni bila dana takšna družina, so mu pa ta dar izmolili zvesti molivci, ki so prosili in darovali svoje žrtve v ta namen. Do spoznanja »Vem, komu sem veroval(a)« pa mora vsaj do neke mere priti tudi vsak fant ali dekle, ki se danes odloča za duhovniški ali redovniški poklic. Zato je potrebna vzgoja, pouk, predvsem pa molitev. Molitev, da bi vsi, ki jih je Bog določil, izbral in poklical, ne preslišali tega klica, mu sledili in ostali zvesti.
V ozadju odločitve mladega človeka mora biti spoznanje, da življenje ni slučaj. Bog je vsakega posebej poklical v življenje, ga blagoslovil in mu dal namen, neko življenjsko poslanstvo. Življenje ni zgolj zaporedje dogodkov in nekih izkustev. Je iskanje resničnega, dobrega, lepega. V tem, v resnici, dobroti in lepoti, najdemo srečo in veselje in smisel življenja. Mladim je potreben zgled, predvsem pa molitev, da ne podležejo in se ne dajo prevarati tistim, ki ponujajo surogate - nadomestke za resnico, dobroto, lepoto in pravo ljubezen.
Za spoznanje, da Kristus daje več, pravzaprav vse, ker je samo On Resnica, in zato tudi Pot in tudi Življenje, pa je potrebna milost. Meso in kri in tudi človeška beseda tega ne more utemeljiti in razodeti.
Dragi bratje in sestre! Leto duhovnikov ima geslo »Kristusova zvestoba – duhovnikova zvestoba«. To geslo naj nas spodbuja, da bomo več molili za zvestobo že poklicanih in za nove poklice, ki jih še posebej v naši škofiji že zelo primanjkuje. To pomanjkanje pa bo v naslednjih letih še veliko večje.
Zbirajmo se zato radi k molitvam pred Najsvetejšim v cerkvi, molimo pa tudi po družinah. Trkajmo na božje srce, saj pravi sv. Janez Marija Vianney, da so duhovniški poklici dar Jezusovega srca. Sklenimo, da bomo vsaj z eno desetko rožnega venca, »ki je postavil sv. evharistijo«, prosili Gospodarja žetve, naj pošlje več vrednih služabnikov evharistije. Dolenjska še nikoli ni doživela takega pomanjkanja duhovnikov kot nekateri drugi kraji po Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci med vojno pregnali večino slovenskih duhovnikov, naselili pa nemške, a teh je bilo zelo malo. Mnogi so mi na župnijah, kjer sem deloval, pripovedovali, da so bili najbolj žalostni trenutki, ko so duhovniki odhajali. Pri zadnjih mašah so duhovniki izpraznili ciborije in praznili monštrance. »Vsi smo jokali,« pripovedujejo, »ko smo videli, da je tabernakelj ostal prazen in da je ugasnila večna luč ob njem«.
Bog ne daj, da bi kaj takega zaradi pomanjkanja duhovnikov doživljali po naših župnijah. Duhovnike potrebujemo, ker jih potrebuje celo Bog: Ko je enkrat sklenil, da bo svoje zaklade delil po ljudeh, božje kraljestvo ne more biti brez duhovnikov, ampak stoji in pade z duhovniškimi poklici.
2
Zakaj je duhovnik potreben? Nazorno in prepričljivo nam je to v molitveni uri povedal zavetnik vseh duhovnikov sveti arški župnik Janez Marija Vianney: »Če ne bi imeli duhovnikov, ne bi imeli našega Gospoda v tabernaklju,« pravi. »Kdo obuja duhovno mrtve? Duhovnik v zakramentu spovedi.«
Papež Janez Pavel II., in nanj se v letošnjem pismu za dan duhovnih poklicev sklicuje tudi Benedikt XVI, pravi: »Cerkev je prejela evharistijo od Kristusa, svojega Gospoda, ne kot enega izmed mnogih darov, ampak kot najdragocenejši dar, dar par excellence, ker je to dar samega sebe, njegove osebe v njegovi sveti človeškosti in njegovega dela odrešenja.
3
Zato pravi isti papež: »Vsako prizadevanje za svetost, vsaka dejavnost, usmerjena na uresničevanje poslanstva Cerkve, vsako izvajanje pastoralnih načrtov mora črpati potrebno moč iz evharistične skrivnosti in biti naravnano nanjo kot na svoj vrhunec« (CD 101,60).
To papeževo misel naj navežem na še eno pomembno dogajanje v tem letu, na vaš belokranjski misijon pod geslom, ki je bilo tudi geslo škofa Barage: »Eno je potrebno«. Te besede je Jezus izgovoril v Lazarjevi hiši. Z njimi je Jezus pohvalil Lazarjevo sestro Marijo, ki si je vzela čas in se je usedla k Jezusovim nogam in poslušala njegovo besedo, medtem ko je sestra Marta menila, da je pomembnejša postrežba.
Dragi bratje in sestre! Med misijonom v letu evharistične prenove morate čimvečkrat priti k Jezusu. Isti, živi, a poveličani Jezus, kot takrat v Lazarjevi hiši v Betaniji, prihaja med nas pri maši in ostaja v tabernakljih. Pri maši nam govori v božji besedi in se nam daje v zakramentu ljubezni. Vzemite si čas v tem letu za utrditev in poglobitev osebne vere in osebnega odnosa do Jezusa v sv. Rešnjem telesu, ki je rekel: »Pridite k meni in jaz vas bom poživil, brez mene ne boste imeli življenja v sebi.« Predvsem pa pred Njim in z Njim veliko molite. Pohvaliti moram, kot je najavljeno, da se boste k tej molitvi vsak mesec zbirali po župnijah skupaj, duhovniki in verniki. Naj Bog da obilen blagoslov tej molitvi, da se bo Bela krajina versko prenovila in da bodo po goreči molitvi vzklili tudi novi duhovniški poklici, ki jih je nekoč Bela krajina že imela v kar lepem številu. Položimo na god Marijinega imena to željo in načrte za duhovno prenovo v Marijino srce.
Srečanje z ministranti po maši:
.
