Škofov nagovor:
Hvala za pozdravne besede predstavniku župnije. Tudi lepo pozdravljam g. duhovnike, mojstre prenovitelje orgel in kora, še posebej pa organiste in pevce, ki ste danes najbolj veseli slovesnega blagoslova orgel in povečanega kora.
Orgle po pravici imenujemo »kraljica glasbil«. Orgle čudovito podpirajo in usmerjajo zborovsko in ljudsko petje. Ko se danes zahvaljujemo za te nove orgle, ne smemo pozabiti, da smo vsi poklicani, da prepevamo božjo slavo. Ta hvalnica Gospodu mora biti vse naše življenje, ki ga prežarja ljubezen do Boga in bližnjega. Kakor se množica različnih piščali združi v harmonično melodijo, tako se mi, kljub različnosti, združimo v veri Kristusa.
* * *
Dragi bratje in sestre!
Krščanstvo je vera ljubezni, zato pa tudi pristnega in globokega veselja. Vir veselja je, da nas Bog ljubi, da nas ljubi tako , da je prišel med nas božji Sin Jezus Kristus, da bi nam po človeško spregovoril, bil blizu, nas tolažil. Še več, ljubi nas tako, da je šel za nas na križ, v smrt. A še to ni bilo dovolj. Ljubil nas je tako zelo, da je ostal med nami pod podobo kruha v svojem najsvetejšem trenutku smrti in vstajenja v sveti mašni daritvi, in biva med nami v naših tabernakljih. To je velika in osrednja resnica naše vere.
Skratka, evharistija je največji dokaz Jezusove ljubezni do nas ljudi.
To naj bi v premišljevanju in v molitvi doživljali letos v letu evharistične prenove, katere krona bo prihodnje leto vseslovenski evharistični kongres 13. junija v Stični. Takrat se bomo zbrali k slovesni izpovedi evharistične vere.
Zaradi evharistije so postavljene vse cerkve, vsi oltarji in vse kar služi lepoti obhajanja sv. maše, tudi orgle.
Ob gradnjah, obnovah in novem opremljanju cerkva, tudi ob novih orglah, se lahko postavlja vprašanje sredstev. Nekateri imajo to za razkošje in razmetavanje. Ko beremo poročilo o postavitvi zakramenta sv. evharistije pri zadnji večerji, nas prevzame preprostost obreda. Nekakšna predigra pripovedi pa je prizor maziljenja v Betaniji. Neka žena, ki jo evangelist Janez enači z Marijo, Lazarjevo sestro, je izlila iz posode na Jezusovo glavo izredno dragoceno dišeče olje in izzvala s tem med učenci, zlasti pri Judi Iškariotu, ki je bil oskrbnik skupne blagajne, protestno reakcijo. Češ da je spričo potreb ubogih to nevzdržna potrata. Ne da bi kaj odvzel od obveznosti, ki jo postavlja ljubezen do potrebnih, je Jezusova reakcija presenetljiva. Marijino dejanje je odobraval, kot da je šlo za vnaprejšnje izkazovanje tiste časti njegovemu telesu, ki ga bo njegovo poveličano telo v evharistiji deležno po smrti.
Kakor žena, ki je Jezusa mazilila, se tudi cerkev ni bala »razmetavati«, ko uporablja svoja najboljaša sredsta, da bi pokazala svoje pobožno strmenje nad neizmernim darom evharistije. Zato je gradila lepe tabernaklje in nad njimi veličastne oltarje. Izpostavljala Najsvetejši zakrament v umetniških monštrancah. Končna sodijo v ta okvir tudi orgle, ki pa nimajo le vloge okrasa, ampak naj bi dvigale srca k Bogu.
Veliki glasbeniki so vedno govorili: »Če bi besede lahko vse povedale, bi glasbe ne bilo.« Ker pa ne morejo izraziti najglobljih doživetij veselja, navdušenja, sreče, najdemo od nekdaj v skoraj vseh kulturah in bogoslužjih tudi petje in glasbila, s katerimi človek izraža svoja najgloblja, tudi verska čustva in občutja.
Sveto pismo poroča, kar smo tudi danes slišali v 1. berilu, da so že v Stari zavezi pri bogoslužju uporabljali različna glasbila: trobente, cimbale, piščali, trobente, rogove. Pozneje se je v času Grkov in Rimljanov uveljavil tudi instrument z mehom, ki so ga imenovali »organum«. Ta novi instrument so že v 7. stol. sprejeli v zahodni Cerkvi, medtem ko v vzhodnih Cerkvah še danes pri bogoslužju slišimo samo petje. Orgle so se v stoletjih razvijale in izpopolnjevale. Danes z zelo različnimi registri lahko posnemajo celoten orkester, zato jih po pravici imenujemo »kraljica glasbil«. Orgle spremljajo in podpirajo zborovsko in ljudsko petje. S svojimi čudovitimi in pristnimi melodijami nas dvigajo v duhovni svet in odpirajo naš razum in srce za svet skrivnosti.
Orgle pa tudi vzgajajo. Lepota orgelske glasbe je v sozvočju različnih piščali. Teh je v manjših orglah tisoč ali nekaj tisoč, v največjih pa tudi do deset ali dvajset tisoč. Ene največjih orgel so v Passavu. Imajo 233 registrov in 17.774 pojočih lesenih in cinastih piščali.
Govorijo pa tudi o lepoti v edinosti, o sreči, ki jo prinašata razumevanje in harmonija v družinah, župniji in narodu.
Vsej župniji, zlasti pobudnikom, čestitam za pogum, vsem, ki ste podprli projekt z darovi, pa se zahvaljujem. Ob dobrem, številnem in kvalitetnem zboru je bila potrebna tudi povečava kora, kar bo omogočilo bolj sproščeno petje. Naj obnovljene orgle pojejo Bogu v čast, vam v veselje, ponos in v duhovno spodbudo pri bogoslužju, naj vam govorijo tudi o lepoti in sreči nebeškega bogoslužja.
.
