Škof Andrej Glavan je na nedeljo svete družine v stolnici sv. Nikolaja daroval mašo za domovino, ki ji je sledil sprejem za povabljene župane ter predstavnike vojske in policije.
Popoldne je daroval mašo v domu za ostarele v Šmihelu.
.
Kronika obiskov, dogodkov, blagoslovov, slovesnosti, ki jih ima novomeški škof Andrej Glavan.
nedelja, 26. december 2010
sobota, 25. december 2010
Božič
Škof Andrej Glavan je v stolnici sv. Nikolaja daroval polnočno mašo, ki so jo neposredno prenašali tudi Televizija in Radio Slovenija ter Radio Ognjišče, in božično mašo ob 10.30.
Nagovor novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana pri polnočni maši v stolnici sv. Nikolaja:
Iz leta v leto, iz stoletja v stoletje vsako sveto božično noč je enako. Vsak božič pričakujemo z enakim veseljem zaradi sporočila, ki ga prinaša: Bog nas ljubi, saj nam pošilja svojega ljubljenega Sina.
V jaslicah je zasijala luč. Že stoletja pred Kristusovim rojstvom je prerok Izaija napovedal, kar smo slišali v prvem berilu: »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč« (Iz 9,1). Ta Luč je zasijala v betlehemskem hlevu, kjer je Marija rodila in povila v plenice Božjega Sina. Bog je postal človek, da bi nas vse odrešil. Na videz je bil to skromen, gledano z očmi tega sveta, neopažen in nepomemben dogodek. Dejansko pa je človeško zgodovino razdelil na dva dela – na čas pred Kristusovim rojstvom in po njem. Skupaj s prerokom Izaijem vsako leto praznujemo prihod Božjega Sina, ki ga je prerok napovedal, da bo »čudoviti svetovalec, močni Bog, večni oče, knez miru« (Iz 9,5).
V veliki hvaležnosti pa praznujemo tudi z vsemi angeli in pastirji. Angelove besede pastirjem: »Ne bojte se, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo,« veljajo tudi nam. Ne brez razloga lahko ponovimo z našim Ivanom Cankarjem: »Noč je svetla kakor dan, vse teme so ugasnile.«
Danes mnogi ljudje tavajo v temi in smrtnih sencah nesmiselnega življenja, se spotikajo pod težo obupa, neuspehov, krivic in lastnih slabosti. Toda kdor se z vero približa Kristusu, doživi prerojenje, življenje pa dobi nov smisel in cilj. Jezus želi z nami deliti naše življenje, trpljenje in celo našo smrt, da bi v nas utrdil upanje, da bo zadnjo in končno besedo imela Božja ljubezen.
Jaslice nas vabijo k posnemanju Božje solidarnosti. Božič je zato praznik razodetja otipljive Božje ljubezni do človeštva in do slehernega izmed nas. Božji Sin je postal človek, brat med brati, solidaren z nami v naši človeški revščini in preizkušnjah vse do svoje smrti na križu. Prišel je med nas, da bi ga v tej solidarnosti posnemali in rasli v človečnosti, bratstvu, prijateljstvu, medsebojni solidarnosti, še posebej v letu, ki smo ga po slovenskem evharističnem kongresu razglasili za leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti. Geslo tega pastoralnega leta je: »Nosite bremena drug drugemu«.
Jezus, rojen v hlevu, nam je dal zgovorno znamenje in dokaz Božje bližine s pastirji vseh časov. Na to Božjo solidarnost naj bi ljudje odgovorili, da bi s svojim delom in prizadevanji poskrbeli vsaj za minimum življenjskih potreb ne le zase in za svoje družine, ampak tudi za uboge vseh vrst. Novorojeno betlehemsko dete daje upanje, smisel in cilj vsakemu človeku, zlasti vsem, ki so utrujeni od življenjskih bojev zaradi revščine, nezaposlenosti, zapuščenosti in preganjanj.
Bog se je hotel roditi v majhnosti, sredi revščine betlehemskega hleva, da bi si pozneje lahko nadel breme vseh naših slabosti in grehov. Beseda Betlehem pomeni hiša kruha. Letos, še posebej po veličastnem evharističnem kongresu, naj bi bili bolj pozorni, kolikor je v naši moči, da pomagamo revnim, da smo pozorni na pomanjkanje kruha vseh vrst. Božič naj bi bil izziv, da v moči evharistije drug drugemu postajamo kruh.
V bližnjem, ki potrebuje našo pomoč, naj bi videli Jezusa. Mati Terezija iz Kalkute je v tem velika učiteljica. Ona je rekla: »Za božič prihaja Kristus kot majhen otrok, tako majhen, tako nebogljen, tako zelo potreben vsega, kar more dati le ljubezen. On se vsak dan rojeva na naših oltarjih pod podobo kruha. Sestre začnemo dan tako, da se združimo z Jezusom pod podobo kruha. Čez dan pa se trudimo, da bi ga videle in se z njim srečale v shujšanih telesih otrok in ubogih in tešiti njegovo lakoto in žejo po ljubezni, saj je rekel: 'Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni' (Mt 25,40).«
Spomnimo se večkrat na te besede v letu solidarnosti. Za tako solidarnost bi nas rad vnel novorojeni Odrešenik. On želi, da bi se s tem trudili za uresničitev bolj humane družbe, ki bo bolj prežeta s poštenjem, pravičnostjo, solidarnostjo in nesebično dobroto.
msgr. Andrej Glavan
novomeški škof
Nagovor novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana pri polnočni maši v stolnici sv. Nikolaja:
Iz leta v leto, iz stoletja v stoletje vsako sveto božično noč je enako. Vsak božič pričakujemo z enakim veseljem zaradi sporočila, ki ga prinaša: Bog nas ljubi, saj nam pošilja svojega ljubljenega Sina.
V jaslicah je zasijala luč. Že stoletja pred Kristusovim rojstvom je prerok Izaija napovedal, kar smo slišali v prvem berilu: »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč« (Iz 9,1). Ta Luč je zasijala v betlehemskem hlevu, kjer je Marija rodila in povila v plenice Božjega Sina. Bog je postal človek, da bi nas vse odrešil. Na videz je bil to skromen, gledano z očmi tega sveta, neopažen in nepomemben dogodek. Dejansko pa je človeško zgodovino razdelil na dva dela – na čas pred Kristusovim rojstvom in po njem. Skupaj s prerokom Izaijem vsako leto praznujemo prihod Božjega Sina, ki ga je prerok napovedal, da bo »čudoviti svetovalec, močni Bog, večni oče, knez miru« (Iz 9,5).
V veliki hvaležnosti pa praznujemo tudi z vsemi angeli in pastirji. Angelove besede pastirjem: »Ne bojte se, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo,« veljajo tudi nam. Ne brez razloga lahko ponovimo z našim Ivanom Cankarjem: »Noč je svetla kakor dan, vse teme so ugasnile.«
Danes mnogi ljudje tavajo v temi in smrtnih sencah nesmiselnega življenja, se spotikajo pod težo obupa, neuspehov, krivic in lastnih slabosti. Toda kdor se z vero približa Kristusu, doživi prerojenje, življenje pa dobi nov smisel in cilj. Jezus želi z nami deliti naše življenje, trpljenje in celo našo smrt, da bi v nas utrdil upanje, da bo zadnjo in končno besedo imela Božja ljubezen.
Jaslice nas vabijo k posnemanju Božje solidarnosti. Božič je zato praznik razodetja otipljive Božje ljubezni do človeštva in do slehernega izmed nas. Božji Sin je postal človek, brat med brati, solidaren z nami v naši človeški revščini in preizkušnjah vse do svoje smrti na križu. Prišel je med nas, da bi ga v tej solidarnosti posnemali in rasli v človečnosti, bratstvu, prijateljstvu, medsebojni solidarnosti, še posebej v letu, ki smo ga po slovenskem evharističnem kongresu razglasili za leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti. Geslo tega pastoralnega leta je: »Nosite bremena drug drugemu«.
Jezus, rojen v hlevu, nam je dal zgovorno znamenje in dokaz Božje bližine s pastirji vseh časov. Na to Božjo solidarnost naj bi ljudje odgovorili, da bi s svojim delom in prizadevanji poskrbeli vsaj za minimum življenjskih potreb ne le zase in za svoje družine, ampak tudi za uboge vseh vrst. Novorojeno betlehemsko dete daje upanje, smisel in cilj vsakemu človeku, zlasti vsem, ki so utrujeni od življenjskih bojev zaradi revščine, nezaposlenosti, zapuščenosti in preganjanj.
Bog se je hotel roditi v majhnosti, sredi revščine betlehemskega hleva, da bi si pozneje lahko nadel breme vseh naših slabosti in grehov. Beseda Betlehem pomeni hiša kruha. Letos, še posebej po veličastnem evharističnem kongresu, naj bi bili bolj pozorni, kolikor je v naši moči, da pomagamo revnim, da smo pozorni na pomanjkanje kruha vseh vrst. Božič naj bi bil izziv, da v moči evharistije drug drugemu postajamo kruh.
V bližnjem, ki potrebuje našo pomoč, naj bi videli Jezusa. Mati Terezija iz Kalkute je v tem velika učiteljica. Ona je rekla: »Za božič prihaja Kristus kot majhen otrok, tako majhen, tako nebogljen, tako zelo potreben vsega, kar more dati le ljubezen. On se vsak dan rojeva na naših oltarjih pod podobo kruha. Sestre začnemo dan tako, da se združimo z Jezusom pod podobo kruha. Čez dan pa se trudimo, da bi ga videle in se z njim srečale v shujšanih telesih otrok in ubogih in tešiti njegovo lakoto in žejo po ljubezni, saj je rekel: 'Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni' (Mt 25,40).«
Spomnimo se večkrat na te besede v letu solidarnosti. Za tako solidarnost bi nas rad vnel novorojeni Odrešenik. On želi, da bi se s tem trudili za uresničitev bolj humane družbe, ki bo bolj prežeta s poštenjem, pravičnostjo, solidarnostjo in nesebično dobroto.
msgr. Andrej Glavan
novomeški škof
četrtek, 23. december 2010
ponedeljek, 20. december 2010
petek, 17. december 2010
Duhovne vaje
Škof Andrej Glavan se je 13.-17.12. v Nazarjah skupaj z drugimi slovenskimi škofi udeležil duhovnih vaj v ignacijanskem duhu pod vodstvom jezuita p. Marka Ivana Rupnika.
nedelja, 12. december 2010
Luč miru iz Betlehema
Škof Andrej Glavan je zvečer med sv. mašo v stolnici sv. Nikolaja sprejel Luč miru iz Betlehema, ki so jo prinesli novomeški skavti.
četrtek, 9. december 2010
sreda, 8. december 2010
Brezmadežna
Škof Andrej Glavan je na praznik brezmadežnega spočetja Device Marije v stolnici daroval sv. mašo.
torek, 7. december 2010
Zbor svetovalcev
Škof Andrej Glavan je vodil sejo zbora svetovalcev, ob njenem sklepu pa je trem duhovnikom izročil imenovanje za papeškega hišnega kaplana (naziv monsinjor).
ponedeljek, 6. december 2010
Vizitacija
Škof Andrej Glavan je dopoldne opravil kanonično vizitacijo v župniji Bela Cerkev, zvečer pa je ob sklepu celodnevnega češčenja v stolnici sv. Nikolaja vodil pete litanije.
nedelja, 5. december 2010
Obisk nuncija
Škof Andrej Glavan je na prvi uradni obisk Novega mesta po ustanovitvi novih škofij v Sloveniji sprejel apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji nj. eks. msgr. ddr. Santos Abril y Castello, ki je v stolnici daroval sv. mašo in si nato ogledal halštatsko razstavo v Dolenjskem muzeju, popoldne pa je obiskal Karmel v Mirni Peči.
.
.
sobota, 4. december 2010
Koncert
Škof Andrej Glavan se je v novomeški stolnici udeležil koncerta pevskih zborov iz Piska Sonitus in Češka pisen Prachatice ob sodelovanju orkestra, v organizaciji Veleposlaništva Češke republike. Izvedli so tako imenovano Češko božično mašo (Missa pastoralis bohemica) skladatelja Jana Rybe.
petek, 3. december 2010
četrtek, 2. december 2010
Vizitacija in Četrtkovi večeri Pod kavarno
Škof Andrej Glavan je dopoldne opravil kanonično vizitacijo v župniji Novo mesto Šmihel, zvečer pa je bil skupaj z ljubljanskim nadškofom in metropolitom dr. Antonom Stresom v prostorih LokalPatriota v Novem mestu gost t.i. Kekovih četrtkov, pogovor je vodil Jani Kramar.
Poročanje:
- Radia Krka
- Vaš kanal
.
Poročanje:
- Radia Krka
- Vaš kanal
.
sreda, 1. december 2010
torek, 30. november 2010
SŠK
Škof Andrej Glavan se je 29.-30.11. v Ljubljana udeležil 57. redne seje slovenske škofovske konference.
sobota, 27. november 2010
Simpozij
Škof Andrej Glavan se je 25.-27. 11. v Rimu udeležil mednarodnega simpoziju o evangelizaciji krščanske družine.
sreda, 24. november 2010
Slovenik
Škof Andrej Glavan se je 22.-25. 11. v Rimu udeležil praznovanja 50-letnice
Papeškega slovenskega zavoda.
Papeškega slovenskega zavoda.
nedelja, 21. november 2010
Kristus Kralj
Škof Andrej Glavan je na nedeljo Kristusa Kralja daroval sv. mašo v stolnici in podelil apostolski blagoslov.
sobota, 20. november 2010
Seja statutarne komisije in zakramenti uvajanja
Škof Andrej Glavan je dopoldne v Novem mestu vodil sejo statutarne komisije, zvečer pa je v župniji NM Sv. Lenart katehumenom podelil zakramente uvajanja v krščanstvo.
četrtek, 18. november 2010
sreda, 17. november 2010
nedelja, 14. november 2010
Blagoslov orgel
petek, 12. november 2010
O evharističnem kongresu
Škof Andrej Glavan se je 8.-12. 11. v Rimu udeležil seje odbora za mednarodni evharistični kongres, kjer je poročal tudi o slovenskem evharističnem kongresu v Celju.
nedelja, 7. november 2010
Blagoslov
Škof Andrej Glavan je v župniji Št. Peter Otočec med sv. mašo blagoslovil obnovljeno zunanjščino in zvonik župnijske cerkve.
ponedeljek, 1. november 2010
Vsi sveti
Škof Andrej Glavan je na praznik vseh svetih daroval sv. mašo v stolnici ob 9.00 in na pokopališču v Srebrničah ob 14.00.
nedelja, 31. oktober 2010
Krst
Škof Andrej Glavan je v župniji Dobrnič med sv. mašo krstil Janjo, osmega otroka Slavke in Jožeta Smolič.
sreda, 27. oktober 2010
torek, 26. oktober 2010
ponedeljek, 25. oktober 2010
nedelja, 24. oktober 2010
Misijonska nedelja
Škof Andrej Glavan je daroval slovesno sv. mašo v podružni in romarski cerkvi Marije vnebovzete na Zaplazu ter blagoslovil temeljni kamen nove zakristije in večnamenskega prostora. Popoldne je ob misijonski nedelji na Trški gori vodil somaševanje duhovnikov. Kot gostujoči misijonar se je predstavil p. Miha Drevenšek OFMConv, ki deluje v Zambiji.
sobota, 23. oktober 2010
ŠPS
Škof Andrej Glavan je v stolnici sv. Nikolaja daroval sv. mašo, nato pa vodil plenarno sejo Škofijskega pastoralnega sveta.
torek, 19. oktober 2010
ponedeljek, 18. oktober 2010
sobota, 16. oktober 2010
petek, 15. oktober 2010
sreda, 13. oktober 2010
torek, 12. oktober 2010
ponedeljek, 11. oktober 2010
nedelja, 10. oktober 2010
sobota, 9. oktober 2010
Srečanje izrednih delivcev obhajila
Škof Andrej Glavan se je udeležil srečanja izrednih delivcev obhajila v Zavodu Friderika I. Baraga v Šmihelu.
sreda, 6. oktober 2010
torek, 5. oktober 2010
nedelja, 3. oktober 2010
sobota, 2. oktober 2010
Romanje bolnikov
četrtek, 30. september 2010
Dan češke državnosti
Škof Andrej Glavan se je na povabilo veleposlanika Češke republike v Ljubljani udeležil koncerta in sprejema ob proslavi češkega Dneva državnosti.
sreda, 29. september 2010
Ob začetku akademskega leta
torek, 28. september 2010
ponedeljek, 27. september 2010
nedelja, 26. september 2010
sobota, 25. september 2010
10. obletnica Vojaškega vikariata
Škof Andrej Glavan se je v Ljubljani udeležil praznovanja 10. obletnice ustanovitve Vojaškega vikariata.
torek, 21. september 2010
nedelja, 19. september 2010
Nedelja svetniških kandidatov
sobota, 18. september 2010
četrtek, 16. september 2010
Obisk konzula
Škof Andrej Glavan je sprejel obisk konzula veleposlaništva Češke republike v Ljubljani, gospoda Petra Šmejkala.
sreda, 15. september 2010
Redovniški dan in pogreb
Škof Andrej Glavan se je dopoldne v župniji sv. Antona Padovanskega (Ljubljana - Vič) udeležil 36. redovniškega dneva s temo: "Redovništvo in dobrodelnost". Popoldne je v Šentjerneju daroval pogrebno sveto mašo in vodil pogrebni obred za rajno Alojzijo Metelko, mater duhovnika prelata Božidarja Metelka, generalnega vikarja novomeške škofije.
nedelja, 12. september 2010
Blagoslov
Škof Andrej Glavan je v Vavti vasi med sv. mašo blagoslovil obnovljeno župnijsko cerkve sv. Jakoba.
sobota, 11. september 2010
Molitveni dan za duhovne poklice
Škof Andrej Glavan je ob 26. škofijskem molitvenem dnevu za duhovne poklice maševal v župnijski cerkvi v Mirni Peči. Med sv. mašo je za pripravnika na diakonat in prezbiterat sprejel bogoslovca Mitja Buliča iz župnije Črmošnjice. Po sv. maši je nagovoril zbrane ministrante in jim predstavil tri nove bogoslovce: Boštjana, Mateja in Štefana.
Iz nagovora škofa Glavana:
Dragi duhovniki, redovniki, redovnice, ministranti, spoštovani molivci za duhovne poklice, prisrčno pozdravljeni. Poseben pozdrav velja bogoslovcem, med njimi Mitju, ki bo danes sprejet med kandidate za diakonat in prezbiterat. Z velikim veseljem pa pozdravljam tudi vse tri nove bogoslovce: Boštjana, Mateja in Štefana, ki bodo čez štirinajst dni stopili v semenišče. Lahko rečemo, da so ti novi bogoslovci sadovi tudi naših molitev po župnijah in seveda vzgoje v družinah, iz katerih prihajajo. Potem ko smo se pred tednom dni udeležili po župnijah molitvenega maratona, smo se zbrali danes tu v Mirni peči, duhovno povezani s skupnostjo karmeličanskega samostana, središča in hiše molitve k skupni molitvi za duhovne poklice. Tudi kot zbrana škofijska družina želimo izpolniti Jezusovo naročilo, ki je bistveno za rast novih duhovnih poklicev: „ Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev“ (Mt 9,38). Poklici so izmoljeni darovi. Bog je, ki kliče. Vsem, ki so poklicani pa moramo izprositi milostno pomoč, da se božjemu klicu odzovejo. V današnjem svetu, ki je krščanstvu, Cerkvi in njenim duhovnikom nenaklonjen - celo zaničuje jih sramoti in odvrača – je to zelo težko.
Kaj je sporočilo današnje Božje besede, zlasti prvega berila?
Smo v osmem stoletju pred Kristusom. Izraelski narod preživlja kritično obdobje teme, moralnega propada in verskega odpada. Bog išče preroka, ki bi v njegovem imenu govoril ljudstvu, da bi mu oznanil osvobajajoči prihod Emanuela – Boga med nami. Tedaj se v svojem veličastvu prikaže Izaiju, ki moli v templju. Pred božjim veličastvom prerok začuti svojo ničevost in grešnost, kar je znamenje ponižnega in iskrenega srca. „Sem mož z nečistimi ustnicami,“ zakliče, Toda angel mu z žarečim ogljem, ki ga vzame iz ognja na oltarju očisti ustnice. Na vprašanje, ki mu ga zastavi Bog: „Koga naj pošljem, kdo nam pojde?“ lahko sedaj Izaija, ko je bil notranje prenovljen po božjem posegu, odgovori s pripravljenostjo „Tukaj sem, pošlji mene!“
Dragi bratje in sestre, dragi Mitja, dragi mladi bogoslovci!
Kakor je Bog poklical preroka, tako v odrešenjski zgodovini še vedno kliče može in žene, da bi jim zaupal posebno poslanstvo. Vsakega pogleda z ljubeznijo, v njegovih očeh nobeden ni nepomemben. Včasih se nam morda zdi, da je naše življenje nekoristno, brez smisla. Pa vendar je to življenje popolnoma svoboden klic od Boga, ki se obrača prav name, nate. Vabi nas, da se vključimo v načrt ljubezni, ki ga ima s človekom in s stvarstvom. Obrača se k nam, kakor se je obrnil na Izaija, na Marijo, na vsakega duhovnika in vsakič nas vprašuje: „Koga naj pošljem?“ On, ki je Bog, nam zaupa in nas vabi, da bi bili njegovi sodelavci. Z našim »da«, ki je ponovitev Izaijevega, Marijinega „da“ in „da“ množice kristjanov, duhovnikov, mučencev, ki so bili pred nami na tem delu naše slovenske domovine, se mu dajmo na razpolago. Če odgovorimo „da“, to ni domišljavost. Pobuda prihaja vedno od njega, od Boga. On nas ljubi prvi. Mi samo z ljubeznijo odgovarjamo na ljubezen, ki je bila že prej kot mi. „Da“ moramo izreči, ker me je poklical. Ker sem pripravljen izpolniti vsako njegovo hotenje, delati zanj in mu ponavljati: „Tukaj sem, pošlji mene!“ Morda kdo čuti, da ni primeren, da ni sposoben za poslanstvo, ki mu ga hoče zaupati. Če bi se bil Izaija ustavil in gledal na svojo nevrednost ali svoje omejene sposobnosti, bi še naprej ponavljal „Sem mož z nečistimi ustnicami.“ Celo Mariji se je zdelo nemogoče, da bi postala božje mati, tako nekaj izrednega je bilo njej namenjeno oznanilo. Tudi apostol Peter, ko je zaslišal Jezusov klic, je najprej spontano odgovoril: »Pojdi od mene, ker sem grešen človek!« S svojim klicem nam Jezus daje tudi sposobnost in moč, da uresničimo poslanstvo, ki nam ga želi zaupati. Izaiju angel očisti ustnice, da lahko govori v božjem imenu. Marijo je napolnil s Svetim Duhom in močjo Najvišjega. Petra pri njegovem poslanstvu Skale je podprl Jezus s svojo molitvijo. Zaupajmo! Vsakemu našemu „da“ bodo sledile vse milosti, da izpolnimo katerokoli nalogo, ki jo od nas zahteva božja volja.
Dragi Mitja!
Štiri leta si bil v bogoslovju. Šel si najbrž skozi mnoge boje, da bi se utrdil v ponižnosti, v veri, upanju in ljubezni in tako rasel v gorečnosti. Kristusova ljubezen te je zdaj nagnila in Sveti Duh te notranje utrjuje, da boš danes javno razodel svojo željo: ostati v službi Bogu in ljudem, z odločnim: „Tukaj sem!“ Naj te v tem trenutku prešinja misel, ki jo je v pesmi zapisal mladi maturant, naš blaženi Alojzij Grozde, potem, ko se je že odločil, da bo po maturi vstopil v bogoslovje. Takole se je izrazil:
Odslej ljubezen moja boš le ti,
le tebe moja pesem bo slavila,
po tvojih potih noga bo hodila,
le zate bilo bo srce vse dni.
Ne boste zvezde več me goljufale,
ne boste več mi sonca zakrivale.
Po novih potih šel bom v nove dni,
srca in duše Bog le bo vladar,
šla moja pot bo pred njegov oltar.
Iz nagovora škofa Glavana:
Dragi duhovniki, redovniki, redovnice, ministranti, spoštovani molivci za duhovne poklice, prisrčno pozdravljeni. Poseben pozdrav velja bogoslovcem, med njimi Mitju, ki bo danes sprejet med kandidate za diakonat in prezbiterat. Z velikim veseljem pa pozdravljam tudi vse tri nove bogoslovce: Boštjana, Mateja in Štefana, ki bodo čez štirinajst dni stopili v semenišče. Lahko rečemo, da so ti novi bogoslovci sadovi tudi naših molitev po župnijah in seveda vzgoje v družinah, iz katerih prihajajo. Potem ko smo se pred tednom dni udeležili po župnijah molitvenega maratona, smo se zbrali danes tu v Mirni peči, duhovno povezani s skupnostjo karmeličanskega samostana, središča in hiše molitve k skupni molitvi za duhovne poklice. Tudi kot zbrana škofijska družina želimo izpolniti Jezusovo naročilo, ki je bistveno za rast novih duhovnih poklicev: „ Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev“ (Mt 9,38). Poklici so izmoljeni darovi. Bog je, ki kliče. Vsem, ki so poklicani pa moramo izprositi milostno pomoč, da se božjemu klicu odzovejo. V današnjem svetu, ki je krščanstvu, Cerkvi in njenim duhovnikom nenaklonjen - celo zaničuje jih sramoti in odvrača – je to zelo težko.
Kaj je sporočilo današnje Božje besede, zlasti prvega berila?
Smo v osmem stoletju pred Kristusom. Izraelski narod preživlja kritično obdobje teme, moralnega propada in verskega odpada. Bog išče preroka, ki bi v njegovem imenu govoril ljudstvu, da bi mu oznanil osvobajajoči prihod Emanuela – Boga med nami. Tedaj se v svojem veličastvu prikaže Izaiju, ki moli v templju. Pred božjim veličastvom prerok začuti svojo ničevost in grešnost, kar je znamenje ponižnega in iskrenega srca. „Sem mož z nečistimi ustnicami,“ zakliče, Toda angel mu z žarečim ogljem, ki ga vzame iz ognja na oltarju očisti ustnice. Na vprašanje, ki mu ga zastavi Bog: „Koga naj pošljem, kdo nam pojde?“ lahko sedaj Izaija, ko je bil notranje prenovljen po božjem posegu, odgovori s pripravljenostjo „Tukaj sem, pošlji mene!“
Dragi bratje in sestre, dragi Mitja, dragi mladi bogoslovci!
Kakor je Bog poklical preroka, tako v odrešenjski zgodovini še vedno kliče može in žene, da bi jim zaupal posebno poslanstvo. Vsakega pogleda z ljubeznijo, v njegovih očeh nobeden ni nepomemben. Včasih se nam morda zdi, da je naše življenje nekoristno, brez smisla. Pa vendar je to življenje popolnoma svoboden klic od Boga, ki se obrača prav name, nate. Vabi nas, da se vključimo v načrt ljubezni, ki ga ima s človekom in s stvarstvom. Obrača se k nam, kakor se je obrnil na Izaija, na Marijo, na vsakega duhovnika in vsakič nas vprašuje: „Koga naj pošljem?“ On, ki je Bog, nam zaupa in nas vabi, da bi bili njegovi sodelavci. Z našim »da«, ki je ponovitev Izaijevega, Marijinega „da“ in „da“ množice kristjanov, duhovnikov, mučencev, ki so bili pred nami na tem delu naše slovenske domovine, se mu dajmo na razpolago. Če odgovorimo „da“, to ni domišljavost. Pobuda prihaja vedno od njega, od Boga. On nas ljubi prvi. Mi samo z ljubeznijo odgovarjamo na ljubezen, ki je bila že prej kot mi. „Da“ moramo izreči, ker me je poklical. Ker sem pripravljen izpolniti vsako njegovo hotenje, delati zanj in mu ponavljati: „Tukaj sem, pošlji mene!“ Morda kdo čuti, da ni primeren, da ni sposoben za poslanstvo, ki mu ga hoče zaupati. Če bi se bil Izaija ustavil in gledal na svojo nevrednost ali svoje omejene sposobnosti, bi še naprej ponavljal „Sem mož z nečistimi ustnicami.“ Celo Mariji se je zdelo nemogoče, da bi postala božje mati, tako nekaj izrednega je bilo njej namenjeno oznanilo. Tudi apostol Peter, ko je zaslišal Jezusov klic, je najprej spontano odgovoril: »Pojdi od mene, ker sem grešen človek!« S svojim klicem nam Jezus daje tudi sposobnost in moč, da uresničimo poslanstvo, ki nam ga želi zaupati. Izaiju angel očisti ustnice, da lahko govori v božjem imenu. Marijo je napolnil s Svetim Duhom in močjo Najvišjega. Petra pri njegovem poslanstvu Skale je podprl Jezus s svojo molitvijo. Zaupajmo! Vsakemu našemu „da“ bodo sledile vse milosti, da izpolnimo katerokoli nalogo, ki jo od nas zahteva božja volja.
Dragi Mitja!
Štiri leta si bil v bogoslovju. Šel si najbrž skozi mnoge boje, da bi se utrdil v ponižnosti, v veri, upanju in ljubezni in tako rasel v gorečnosti. Kristusova ljubezen te je zdaj nagnila in Sveti Duh te notranje utrjuje, da boš danes javno razodel svojo željo: ostati v službi Bogu in ljudem, z odločnim: „Tukaj sem!“ Naj te v tem trenutku prešinja misel, ki jo je v pesmi zapisal mladi maturant, naš blaženi Alojzij Grozde, potem, ko se je že odločil, da bo po maturi vstopil v bogoslovje. Takole se je izrazil:
Odslej ljubezen moja boš le ti,
le tebe moja pesem bo slavila,
po tvojih potih noga bo hodila,
le zate bilo bo srce vse dni.
Ne boste zvezde več me goljufale,
ne boste več mi sonca zakrivale.
Po novih potih šel bom v nove dni,
srca in duše Bog le bo vladar,
šla moja pot bo pred njegov oltar.
četrtek, 9. september 2010
Pastoralni tečaj
Škof Andrej Glavan se je v Zavodu Friderika Barage v Šmihelu udeležil 44. pastoralnega tečaja 2010 z naslovom: "Nosite bremena drug drugemu" (Gal 6,2), s temeljnim predavanjem prof. dr. Vinka Potočnika ("Z dobrodelnostjo in solidarnostjo proti revščini in izključenosti") in koreferatom generalnega tajnika Škofijske karitas Novo mesto g. Gregorja Vidica.
Popoldne se je udeležil seje ŠPS.
.
Popoldne se je udeležil seje ŠPS.
.
sreda, 8. september 2010
Mala maša in blagoslov
nedelja, 5. september 2010
Blagoslov
Naročite se na:
Objave (Atom)