Nedelja Svetega pisma

Škof Andrej Glavan je na nedeljo Svetega pisma med sv. mašo v stolni cerkvi sv. Nikolaja katehumenom iz vse škofije izročil Sveta pisma.

ŠPS

Škof Andrej Glavan je vodil sejo tajništva ŠPS.

Pogreb

Škof Andrej Glavan je dopoldne vodil sejo statutarne komisije. Popoldne je v Vodicah daroval pogrebno sveto mašo in vodil pogrebni obred za Frančiško Kimovec, mater duhovnika Slavka Kimovca, župnika župnije Tržišče.

Iz nagovora škofa Glavana:

Vera v Boga, v večno življenje, spoštovanje do pokojne duhovnikove matere, nas je danes združila v pogrebni sprevod in v eno oltarno občestvo. Preden bomo položili v grob telo Kimovčeve mame, bomo skupaj z njo in zanjo opravili sveto mašo, Kristusovo in našo daritev.

Srečko Kosovel pravi v pesmi:
Ko poljubi smrt nam vso bolest
In v srcu se ustavi čas,
Se umaknemo v veliki prostor,
Svetal postane naš obraz.

V tej veličastni skrivnosti srečanja z živim Bogom se je obraz pokojne mame – tako upamo – zaodel v neminljiv sijaj, ki bo vsem postal viden in otipljiv šele tedaj, ko se bo tudi nam razgrnil zastor večnosti.

Pokojna mama Francka Kimovec, rojena Bilban, se je rodila 16. marca 1927 v vasi Dobruša pri Vodicah. V družini je bilo 9 otrok. Osnovno šolo je obiskovala pri šolskih sestrah v Repnjah. V domači družini in pri sestrah je bila deležna dobre verske in splošne vzgoje. Leta 1957 sta se z možem Jernejem poročila in ustvarila družino. Rodila sta se jima dva sinova Slavko in štiri leta mlajši Miran. Ko sta malo odrasla, se je zaposlila kot delavka v tovarni Tekstil v Šentvidu nad Ljubljano in tam delala do upokojitve.

Kot zvesta žena in dobra mati je prejemala moč v osebni in družinski molitvi in pri nedeljski maši. Zelo se je razveselila Slavkotove odločitve za duhovniški poklic, prav tako pa je bila tudi srečna ob Miranovi družini. V zadnjem letu sta se z očetom preselila v dom starejših občanov v Ribnici na Dolenjskem. V soboto pa je pri skoraj 84. letih tiho dogorela kot sveča.

Naj nas ob slovesu spremlja in napolnjuje vera. Pravični Job je sredi svoje stiske zaklical: »Verujem, da moj Odrešenik živi, gledal ga bom. Moje oči ga bodo videle!« S tako vero je živela vse preizkušnje in se za preizkušnje krepčala pokojna mama. Danes upamo, da gleda to, kar je verovala. Jezus nam je to vero še okrepil: »Jaz sem vstajenje in življenje in kdor v me veruje bo živel tudi, če umrje!« Ob drugi priliki pa je povedal: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo ostane samo, če pa pade v zemljo in strohni, rodi obilo sadu!«

Za vstajenje je potrebna smrt. Ne tajimo grenkobe, ki spremlja smrt, zato je tudi žalovanje normalno. Toda apostol Pavel nas opominja, da se ne smemo žalostiti kakor tisti, ki nimajo upanja in na življenje po smrti. Mašni slavospev pa nas bo pri maši poučil: ko nas žalosti usoda smrti, nas tolaži obljuba prihodnje nesmrtnosti, zakaj življenje se s smrtjo spremeni, ne pa uniči.

Dragi bratje in sestre! Trajno tolažbo imamo iz vere, ki nam govori: Ločitev je samo začasna, grob provizorij. Resnična ljubezen, zlasti materina ostane, ker je zakoreninjena v Bogu, ker vse mine s tem svetom vred, mineta celo vera in upanje, a ljubezen ostane, ljubezen gre preko groba. Naši rajniki živijo v nebeški domovini in v Bogu, v katerem so, nas še naprej ljubijo in jih ljubimo tudi mi in se zlasti v poveličanem Kristusu v svetemu obhajilu v neme smislu srečujemo z njim.

Sveto pismo pravi: »Blagor mrtvim, njih dela gredo z njimi!« Morda jih je le tudi premalo, zato mi pridružujemo svoja dobra dela, zlasti molitev in opravljamo zanje maše, da bi mogli pokojni s Kristusom stopiti k Očetu in uživati večno ljubezen, v katero so upali in po njej hrepeneli. S to tolažbo izrekam patru Slavkotu ter Miranu in njegovi družini, vsem sorodnikom in znancem iskreno sožalje. Gospod pa naj podeli pokojni mami milost, polne in večne sreče pri Bogu, ki je večna luč, večni mir in večna ljubezen. Njo, duhovnikovo mater, pa še to prosimo: Kimovčeva mama, izprosite našemu narodu novih duhovnih poklicev, ki jih tako zelo potrebuje. Amen.

Pismo

Škof Andrej Glavan je pisal duhovnikom in vernikom novomeške škofije

Dragi sobratje duhovniki in verniki novomeške škofije!

V teh dneh je prišla vesela vest, da je papež Benedikt XVI. potrdil čudež na priprošnjo božjega služabnika Janeza Pavla II. in odprl pot za njegovo beatifikacijo. Hkrati je potrdil mučeništvo petih sester iz družbe Hčera božje ljubezni, od katerih sta dve Slovenki. To sta s. Antonija Fabijan iz Malega Lipja pri Žužemberku in s. Krizina Bojanc iz Zbur v župniji Šmarjeta na Dolenjskem. Imenujemo jih tudi drinske mučenke, ker so leta 1941 v Goraždu ob Drini raje pretrpele mučeniško smrt, kot pa da bi se pustile onečastiti od pijanih vojakov četnikov. Potem ko so na Palah pri Sarajevu dolga leta stregle bolnikom in skrbele za reveže, so jih mrzlega dne v decembru leta 1941, samo zato ker so bile katoliške redovnice, odpeljali v noč, samostan pa oropali in požgali. Po nekaj dneh so z mučeniško smrtjo izpričale svojo vero in ljubezen do Kristusa.

Ne vemo še, kdaj in kje bo beatifikacija. Veselimo se novih mučenk, ki so zrasle iz preizkušene dolenjske zemlje. Ponosni smo nanje. Naj danes po vseh župnijah novomeške škofije vsaj po drugi maši veselo sporočajo tudi zvonovi: Z veseljem se bomo s primernim zastopstvom udeležili slavja beatifikacije. Radi se jim priporočajmo v svojih stiskah. Ostanimo zvesti svojim krščanskim koreninam, iz katerih je pognalo že kar nekaj svetih mladik in svetniških likov. Poleg mučenca bl. Alojzija Grozdeta zdaj še drinski mučenki. Pričakujemo pa še poveličanje božjih služabnikov škofov Gnidovca in Baraga. Zahvalimo se za te milosti. Predvsem pa poglobimo vero in prepričanje, ki nam ga je položil na srce božji služabnik Janez Pavel II. ob svojem obisku v Mariboru, da je svetost tista sila, ki je sposobna spremeniti svet, tudi našo Dolenjsko, ki se zdi včasih tako odtujena Bogu.

Konzilij

Škof Andrej Glavan je vodil sejo konzilija Beneficija. Nato sta ga obiskala regionalni vikar Opus Dei v Sloveniji msgr. dr. Rafael Arias in msgr. dr. Feliu Torra.

Blagoslov kapele

Škof Andrej Glavan je v Velikem Gabru blagoslovil zimsko kapelo blaženega Alojzija Grozdeta.

KORUS

Škof Andrej Glavan se je Ljubljani udeležil seje KORUS.

Zbor svetovalcev

Škof Andrej Glavan je vodil sejo zbora svetovalcev.

Izjava

Škof Andrej Glavan je objavil izjavo ob priznanju mučeništva drinskih mučenk:

Škofija Novo mesto in z njo tudi vsa Cerkev na Slovenskem postaja dežela mučencev in mučenk. 13. junija 2010 je bil na Slovenskem evharističnem kongresu za blaženega in mučenca razglašen Alojzij Grozde. V petek, 14. januarja, pa je papež Benedikt XVI. podpisal odlok o priznanju mučeništva petim redovnicam iz redovne družbe Hčera Božje ljubezni, ki so mučeniško smrt pretrpele v decembru 1941 v mestu Goražde ob Drini v današnji Bosni in Hercegovini. Med temi drinskimi mučenkami, ki so bile žrtve četnikov, sta bili tudi dve Slovenki: sestra Krizina (Jožefa) Bojanc iz Zbur v župniji Šmarjeta in sestra Antonija (Jožefa) Fabjan, iz vasi Lipje v župniji Hinje. Te sestre so bile živ zgled krščanske dobrodelnosti, saj so v državnem Otroškem domu na Palah pri Sarajevu v Bosni in Hercegovini požrtvovalno negovale bolnike in velikodušno skrbele za otroke različnih ver in narodnosti. S svojo mučeniško smrtjo so postale tudi priče izjemne zvestobe Bogu. Njihova prelita kri bo gotovo seme novih kristjanov in novih duhovnih poklicev.

Red sester Hčera Božje ljubezni je v Avstriji ustanovila sestra Franciska Lechner. Sarajevski nadškof dr. Josip Stadler je prve sestre iz Avstrije povabil v Sarajevo. V red je v nadaljnjih desetletjih med drugimi vstopilo kar 70 Slovenk.

Sestri Krizina Bojanc, rojena 1885, in Antonija Fabjan, rojena 1097, sta bili doma iz skromnih, preskušanih in zelo revnih družin. Preden sta vstopili v red Hčera Božje ljubezni je s. Krizina (prej Jožefa) v domači vasi Zbure živela 36 let, s. Antonija (prej Jožefa) pa v Suhi krajini (poleg Hinj še v Žužemberku in Ajdovcu) 22 let.

Ob papeževem podpisu odloka o priznanju mučeništva petih redovnic, med katerimi sta tudi dve Slovenki iz naše škofije, se kot Cerkev na Slovenskem veselimo skupaj s Cerkvijo v Bosni in Hercegovini. Zgodovinske vezi med obema Cerkvama, ki so bile na prehodu iz 19. v 20. stoletje zelo številne, dobivajo z razglasitvijo Drinskih mučenk novo moč in pomen.

Vsi naši blaženi in tudi svetniški kandidati, med njimi tudi božji služabnik škof Janez Gnidovec, doma iz Ajdovca v naši škofiji, sporočajo: da je možno ljubiti Boga nad vse v vseh življenjskih okoljih, mu biti do konca zvest v svojem poklicanosti, biti velik v majhnih stvareh in dolžnostih vsakdanjega življenja, vse delati iz ljubezni brez sebičnosti, v vsakem človeku ne glede na razlike videti brata in si prizadevati za krščanske ideale, zlasti čistost srca. Takšno pričevanje potrebuje današnji svet in tudi naša slovenska družba.

Veselimo se tolikih milosti, ki smo jih deležni v našem času. Naj nam vsem pomagajo k poglobitvi verskega življenja, k večji skrbi za duhovniške in redovniške poklice, in predvsem k večji svetosti. Svetost je tista sila, ki je sposobna spremeniti svet tudi tedaj, ko vsa druga prizadevanja ne rodijo pravih sadov!

Drinske mučenke

Škof Andrej Glavan je kardinalu Vinku Puljiću čestital ob srečno končanem procesu za beatifikacijo drinskih mučenk, med katerimi sta tudi Slovenki s. M. Krizina Bojanc in s. M. Antonija Fabjan iz naše novomeške škofije.

Dekani in prodekani

Škof Andrej Glavan je dekane in prodekane sprejel na ponovoletnem srečanju. Zvečer se je v Ljubljani udeležil sprejema ob slovesu apostolskega nuncija.

Sveti trije kralji

Škof Andrej Glavan je na praznik svetih treh kraljev v stolnici daroval sv. mašo, pri kateri so prepevali slušatelji Konservatorija za glasbo Jurij Slatkonja pod vodstvom Aleša Makovca.

Dom počitka

Škof Andrej Glavan je daroval sv. mašo v Domu počitka v Metliki.




.

Podelitev služb

Škof Andrej Glavan je stolnici med slovesno sv. mašo štirim bogoslovcem prvega letnika podelil službo bralca - lektorja. Nato se je srečal tudi z vsemi njihovimi starši.

Službo bralca so prejeli:

Matej Gnidovec iz župnije Žužemberk
Boštjan Gorišek iz župnije Ajdovec
Štefan Hosta iz župnije Šentjernej
Roman Ivanetič iz župnije Semič