Iz nagovora škofa Glavana:
UVOD:
Drage sestre de Notre Dame, na čelu s predstojnico s. Darjo Krhin, spoštovana s. Marjetka, spoštovani duhovniki z domačim župnikom in dekanom na čelu, spoštovani starši, sestri in drugi sorodniki in prijatelji sestre Marjetke, dragi šentjernejski farani. Vse lepo pozdravljam.
Praznik Marijinega darovanja je že od nekdaj bil navdih za darovanje po Marijinem zgledu. Izročilo pravi, da je Marija kot deklica živela v templju in služila Bogu. Ve, drage sestre, ste izbrale ta dan večnih zaobljub s. Marjetke, ki je v vaši kongregaciji, ki jo je ustanovila bl. Mati Terezija Jezusova
Gerhardinger in ima vzgojno karizmo, odkrila svojo poklicanost. Prerok Jeremija sicer pravi, »da nas je izvolil Bog in posvetil že v materinem telesu,« a vendar je duhovni poklic tudi sad molitve, vzgoje in svobodne odločitve. Na žrtveni oltar bo sestra položila svoje mlado življenje in se za vedno izročila svojemu nebeškemu ženinu Jezusu Kristusu.
HOMILIJA:
Prišel je trenutek, ko boste, draga s. Marjetka, Bogu obljubili zvestobo brez pridržkov in za vedno. Ta dogodek bodo v knjigo življenja vpisala sama nebesa. To je za vas in za redovno skupnost in za vso Cerkev trenutek notranjega veselja, saj so takšna slavja redka, veliko preredka po naših škofijah. Na odgovor »Tukaj sem, Gospod, poklical si me!« ste draga sestra odgovorili, da ste pripravljeni vse svoje življenje, svoje srce, razum in voljo, vse kar ste in kar imate, izročiti svojemu nebeškemu ženinu. Vse boste izgubili, da bi še več prejeli. Naša pesem pravi: naš jezik je ne dopove in črka ne sladkosti te, le kdor okuša, tisti zna, kaj je ljubiti Jezusa.
Draga sestra, vaše življenje v uboštvu, čistosti, pokorščini vas bo upodobilo po Jezus Kristusu z njim se podajate na isto pot ljubezni do Očeta, na pot ljubezni do Cerkve, ki je njegova nevesta, na pot darovanja za odrešenje sveta. Z vašimi večnimi zaobljubami bo v mozaiku presvetlega znamenja nebeškega kraljestva, kot imenuje vatikanski cerkveni zbor prizadevanje za popolno ljubezen po nebeških svetih oz. redovno življenje, močneje zažarel še en kamenček.
Dragi bratje in sestre! Sestra Marjetka bo naredila večne zaobljube po treznem premisleku, po noviciatu, ki ga je končala v Nemčiji in po začasnih prvih obljubah. Tudi večne zaobljube še ne pomenijo dokončne zmage. Božje kraljestvo je skriti zaklad, ki ga iščemo in osvajamo vse življenje. Seme njenega poklica je bilo posejano s krstom, raslo je v domači verni, delavsko-kmečki družini, ob vernih starših in dveh sestrah. V družini ob krščanskem zgledu staršev je bilo položeno, kot je sama zapisala, prvo seme v zemlji njenega življenja. Rast poklica se je krepila v domači župniji in pri sestrah, kjer je obiskovala, srednjo in visoko vzgojiteljsko šolo, ki jo je končala z diplomo. Po noviciatu se je zaposlila v vrtcu v Štepanji vasi in na Vrhniki, zdaj pa je prevzela vrtec v samostanski hiši v Ilirski Bistrici
Poglejmo podrobneje, kaj kdo polaga z večnimi zaobljubami v Božje roke. S. Marjetka bo naredila večne zaobljube:
1. Uboštva, zato, ker neomajno veruje svojemu ženinu, da ji bo po skupnosti in v skupnosti dal v stoterni meri vse kar bo v skromnem življenju potrebovala, kot daje vsem, ki iščejo najprej Božje kraljestvo, kot daje Stvarnik lilijam na polju. S to obljubo se bo sestra še bolj povezala s Kristusom, ki je zaradi nje in vsakega izmed nas postal ubog, da bi po njegovem uboštvu vsi obogateli. Tako bo deležna vsega njegovega duhovnega bogastva – zlasti svobode, ki jo prinaša odpoved, nenavezanost na materialne dobrine.
2. Naredila bo obljubo devištva in čistosti. Ta obljuba, ki ni beg iz sveta, še manj podcenjevanje zakonskega življenja, je dar Cerkvi in bo na poseben način osvobodila njeno srce, da bo še bolj gorelo v ljubezni do Boga in vseh ljudi. Ta ljubezen, poroka z nebeškim ženinom, presega vse druge ljubezni človeškega srca.
3. S. Marjetka bo Bogu poklonila tudi dar pokorščine. Ko bo v konkretnih odločitvah v skupnosti in pokorščini predstojnici živela popolno predanost Bogu, bo že okušala lepoto troedinega življenja – lepoto življenja v edinosti. Krepost pokorščine ni možna brez umiranja svoji volji in brez prostovoljne pokorščine Bogu, ki se kaže v konstitucijah in volji zakonite predstojnice, ki mora tudi sama biti poslušna Bogu v duhu služenja po zgledu Jezusa Kristusa, ki ni prišel, da bi mu stregli, ampak, da bi on stregel in dal svoje življenje za mnoge. Ta obljuba je gotovo najtežja, a Bogu tudi najbolj ljuba.
Draga s. Marjetka! Z večnimi obljubami si boste izvolili boljši del. Ostanite zvesti danim večnim obljubam tudi za ceno žrtev. Obljube delate v letu slovenske evharistične prenove v pripravi na SEK. Iščite pomoč v stiskah pred tabernakljem. Črpajte moč iz vsakdanjega obhajila. V evangeliju smo slišali Jezusa samega: Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni, kajti brez mene ne morete ničesar storiti. Če boste hoteli ostati v njegovi ljubezni, draga sestra, se boste morali oklepati Njega, ki prebiva v žarečem ognjišču ljubezni in ga smemo prejemati v svetem obhajilu.
Hkrati pa imejte pred očmi življenjsko izkustvo mnogih, ki so že šli po poti evangeljskih svetov: da polovična žrtev krvavi in tudi boli, popolna pa plameni in daje luč in toploto drugim. Zato položite zdaj svojo roko v roko svojega nebeškega ženina in je nikoli ne odmaknite in Bog daj, da bi Vaš zgled vnel za redovno življenje še kako dekliško srce in morda celo duhovniški poklic v šentjernejski župniji.
.
