Škof Andrej Glavan se je dopoldne v stolni cerkvi sv. Danijela v Celju udeležil škofovskega posvečenja msgr. Stanislava Lipovška.
Popoldne je v karmeličanskem samostanu Marije, Kraljice angelov, v Mirni Peči daroval sv. mašo ob 25-letnici redovnega življenja priorice m. Marije Pavle Križanega Jezusa.
Iz nagovora škofa Andreja Glavana v Mirni Peči:
Ob koncu tedna molitve za nove duhovne poklice, pred svetovnim molitvenim dnevom za duhovne poklice – nedeljo Dobrega Pastirja, obhajamo lepo slovesnost – srebrni jubilej priorice m. Marije Pavle Križanega Jezusa – v svetu Marte Švigelj. Slovesnost naj izzveni kot zahvala Bogu za 25 let redovnega življenja v žrtvi in molitvi v tihoti Karmela.
Dovolite, da najprej predstavim kratek okvir njenega življenja. Rodila se je v najlepšem Marijinem mesecu maju 1959 v kmečki družini pri Balantinovih v Dol. Logatcu kot druga od 6-ih otrok. V svojem domu ni prejela le vero, ampak tudi pridnost, marljivost (sestre vedo v šali povedati, da jo komaj dohajajo). To med drugim potrjuje moje prepričanje, da Jezus kliče … iz različnih okoliščin, nikoli pa ne kliče lenuhov.
Po osnovni šoli je končala šolo za PTT-tehnike in bila 6 let zaposlena pri Pošti. Kot dekle se je vključila v mladinsko veroučno skupino, kjer je še dozorela v veri in duhovnem poklicu. Navdušila se je zlasti za apostolat – poslanstvo molitve.
21.4.1985 je v Mengšu, takrat je bila to 3. velikonočna nedelja, opravila prve sv. zaobljube. Nekaj let je bila v samostanu v Sori, 5 let v Karmelu Lodz na Poljskem, leta 1997 pa se je pridružila novi ustanovi v Mirni Peči z željo, da Bog tudi dopolni v njej, kar je začel, v Božjo slavo in v rešitev duš.
V letu 2008 je bila izvoljena za predstojnico, priorico, kar pomeni ne le prvo v hiši, ampak prvo v služenju, prvo – prednico v ljubezni. Njeno geslo za služenje in odnos z Jezusom, ženinom in vodnikom je: Ostani z nami, Gospod.
»Ostani z nami, Gospod,« kličemo v letu evharistične prenove in ta klic bo dosegel višek na SEK v Celju.
Spoštovana s. M. Pavla! Naj Vas to geslo v letu evharistije še bolj utrdi v pripravljenosti neprestano ozirati se v Kristusovo obličje, ki sije v evharistiji, v Njega, ki se nam dan za dnem osebno daje v jed kakor v Božji transfuziji, ki je samo iz ljubezni med nami v tabernaklju vse dneve in noči, ker ljubezen hoče biti blizu ljubljenemu. Evharistija je eksplozija Ljubezni, eksplozija, ki hoče v svojem odrešilnem učinkovanju doseči vsakega človeka, vse ljudi, je sprostitev Energije, ki hoče po besedah papeža Benedikta XVI. (tako je rekel mladim na svetovnem srečanju v Kolnu) sprožiti verižno reakcijo ljubezni med ljudmi, vzpostaviti revolucijo ljubezni, nikdar nehajoče »lomljenje kruha«…
Drage sestre, dragi vsi navzoči! O ko bi nas v moči naše vere evharistija tako spreminjala v Kristusa, oziroma v nas upodabljala Kristusovo Srce, da bi vsak dan postajali vedno bolj sposobni podarjanja drugim bodisi v redovni skupnosti, v družini, v župniji, kjerkoli. O ko bi sad evharistične prenove bil med drugim tudi ta, da bi bil pretok iz žlahtne trte v nas njegove nebogljene in žejne mladike tako učinkovit, da bi vsak, ki nas vidi, mogel videti do neke mere Očeta. O ko bi nas druženje z Jezusom, njegovo obhajilo, spreminjalo naša srca in upodabljalo po njegovem krotkem in ponižnem srcu, polnem ljubezni, usmiljenja in brezmadežne luči.
Prosimo, bratje in sestre, ob koncu še za nove duhovne poklice, duhovniške in redovniške. Daj Gospod, da naše župnije ne bodo v bodoče ostajale brez pastirjev, brez mož, ki naj bi duhovno lačnim množicam lomili tvoj evharistični kruh. Obudi tudi nove poklice v posvečeno življenje. Naj se tudi ta mirnopeška oaza molitve in tvoje navzočnosti obnavlja in poživlja. Naj nikoli ne zmanjka dekliških src, ki jih boš ti pritegnil v ta vrt ljubečih in deviških src.
