PASTORALNE SMERNICE V LETU 2010/2011
Leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti
Pastoralno leto 2010/2011 bo leto karitativne dejavnosti v Cerkvi na Slovenskem. Moto tega leta bo »Nosite bremena drug drugemu« (Gal 6, 2). Je nekakšno smiselno nadaljevanje evharističnega leta 2010 »Evharistija – dar za življenje sveta«, vključuje pa se v širši kontekst nadaljevanja ostalih karitativnih prizadevanj: evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti (2010); evropsko leto prostovoljstva 2011; evropsko leto 2012, ki bo posvečeno medgeneracijskemu sožitju in solidarnosti.
SPLOŠNI CILJ:
Umestitev in utrditev karitativne razsežnosti v življenje vsakega kristjana , to konkretno pomeni spodbujati krščansko dobrodelnost na vseh ravneh občestvenega življenja in utrjevati zavest solidarnosti med vsemi člani družbe. Konkretne aktivnosti pa morajo iz oznanjevanja, liturgije skozi dobrodelnost voditi v četrto razsežnost, to je skupnost/občestvo.
Cilji se izvajajo na treh nivojih: - župnija, škofija, medškofijska raven. Dogodki in ostale aktivnosti : na ravni župnij se aktivnosti dogajajo preko ŽK, Komisij za dobrodelnost znotraj župnij; na ravni škofije ŠKKD; na medškofijski ravni preko SKKD.
POSEBNI CILJI:
1. Ozavestiti vsakega kristjana o karitativni poklicanosti in mu pokazati možnosti udejanja poslanstva
2. Usposobiti ŽPS (komisija za karitativno dejavnost) da postane prostor usklajevanja karitativnega dela in animator celostne pastorale, ki vključuje karitativne dejavnosti
3. Obveščati o karitativni dejavnosti znotraj komisij v Cerkvi
4. Usposobiti pastoralne delavce in druge krščanske laike za aktivno, odgovorno in kompetentno delovanje v karitativnem poslanstvu Cerkve.
DELNI CILJI:
1. Oznanjevalna dejavnost mora biti usmerjena v ozaveščanje o potrebnosti dobrodelnosti in solidarnosti
2. Liturgična raven naj vzgaja kristjane, da bodo tisto kar doživijo v bogoslužju konkretno živeli v praksi, od evharistije v konkretno karitas-ljubezen do bližnjega
3. Diakonija naj se na vseh ravneh-župnija-škofija, razodeva v konkretni skrbi za drugega, odkrivanje sodobnih oblik revščine in njeno lajšanje oziroma odpravljanje
KONKRETIZACIJA DELNIH CILJEV V PRAKTIČNEM SMISLU:
1. Oznanjevalna dejavnost mora biti usmerjena v ozaveščanje o potrebnosti dobrodelnosti in solidarnosti.
Kateheza:
- na različnih stopnjah spregovoriti o potrebnosti dobrodelnosti in solidarnosti
- v okviru birmanskih skupin ustanoviti skupino za dobrodelnost
- z veroučno skupino obiskati dom za starejše
Izobraževalna dejavnost:
- pastoralni tečaj v septembru, na temo: Kdo so ubogi med nami?
- seminar karitas (Celje, Postojna, Veržej)
- tednu Karitas, organizirati razne predstvitvene delavnice po župnijah in dekanijah
- teološki simpozij TEOF
- rganizacija okroglih miz z naslovom Kako preživeti? v povezavi s Slovensko karitas
- organizacija delavnic z naslovom Priložnost zate, ki bodo namenjene socialno ogroženim uporabnikom pomoči Karitas in prostovoljcem Karitas
- na srečanjih s člani ŽPS škof poudarja pomen tretje veje pastoralnega delovanja
- v župnijo povabiti goste, ki bi spregovorili na temo dobrodelnosti in solidarnosti
Sredstva družbenega obveščanja:
- v župnijskih oznanilih posebna rubrika o dobrodelnosti
- na oglasnih panojih: simbol leta krščanske dobrodelnosti, obveščanje župnije o karitativni dejavnosti
- sodelovanje v lokalnih glasilih
- sodelovanje na radiju (Ognjišče, lokalne radijske postaje, lokalne TV)
- obveščanje na internetnih straneh Škofije NM
2. Liturgična raven naj vzgaja kristjane, da bodo tisto kar doživijo v bogoslužju konkretno živeli v praksi,v moči evharistije v konkretno karitas-ljubezen do bližnjega
Bogoslužje:
- v tednu Karitas: sodelovanje pri pripravi nedeljske maše, predstavitev dela karitativnih dejavnosti
- okrasiti bogoslužni prostor s simbolom leta krščanske dobrodelnosti
- v homilijah skozi leto načrtno govoriti o krščanski dobrodelnosti
- ob pastoralnih obiskih škof v homilijah dá večji poudarek na temo krščanske dobrodelnosti in solidarnosti
- v prošnjah za vse potrebe večkrat dodajati konkretne prošnje ki govorijo o dobrodelnosti in solidarnosti
- med mašo namenske nabirke za konkretne karitativne projekte v župniji
3. Diakonija naj se na vseh ravneh-župnija-škofija, razodeva v konkretni skrbi za drugega, odkrivanje sodobnih oblik revščine in njeno lajšanje oziroma odpravljanje
Župnijske karitas in komisija za dobrodelnost znotraj ŽPS:
- biti in postati morajo središče karitativnega načrtovanja v župniji
- kjer jih še ni, zlasti v vseh večjih župnijah ustanoviti nove, ker samo organizirano delo je lahko uspešno
- obstoječe poživiti z novimi oblikami dejavnosti
- povabiti k sodelovanju nove člane, predvsem mlajše nagovoriti k različnim oblikam dobrodelnosti in solidarnosti
- odkrivati različne oblike revščine v svojem okolju
- znotraj župnije poskrbeti za primerne skladiščne prostore
- ljudi spodbujati k solidarnosti (ustanoviti soliadrnostni fond)
ŠKKD (Škofijska komisija karitativnih dejavnosti)
- Domovi za ostarele: načrtni in redni obiski članov karitas ter mladine in otrok
- Bolnišnice: načrtni obiski bolnikov, tudi s strani domačega žunpnika ter sodelovanje pri pripravi maše s sodelovanjem
- 11. 2. – Svetovni dan bolnikov;
- Škofijsko romanje bolnikov in invalidov – Zaplaz (oktober)
- povezovanje z romskim prebivalstvom in njihovo vključevanje pastoralno-socjialne projekte
- dekanijski animatorji za karitativno dejavnost načrtno povezujejo dobrodelne projekte v dekaniji in vodijo njihovo animacijo
Pastoralne smernice potrdil 2. junija 2010
msgr. Andrej Glavan, škof
