Kronika obiskov, dogodkov, blagoslovov, slovesnosti, ki jih ima novomeški škof Andrej Glavan.
četrtek, 30. september 2010
Dan češke državnosti
Škof Andrej Glavan se je na povabilo veleposlanika Češke republike v Ljubljani udeležil koncerta in sprejema ob proslavi češkega Dneva državnosti.
sreda, 29. september 2010
Ob začetku akademskega leta
torek, 28. september 2010
ponedeljek, 27. september 2010
nedelja, 26. september 2010
sobota, 25. september 2010
10. obletnica Vojaškega vikariata
Škof Andrej Glavan se je v Ljubljani udeležil praznovanja 10. obletnice ustanovitve Vojaškega vikariata.
torek, 21. september 2010
nedelja, 19. september 2010
Nedelja svetniških kandidatov
sobota, 18. september 2010
četrtek, 16. september 2010
Obisk konzula
Škof Andrej Glavan je sprejel obisk konzula veleposlaništva Češke republike v Ljubljani, gospoda Petra Šmejkala.
sreda, 15. september 2010
Redovniški dan in pogreb
Škof Andrej Glavan se je dopoldne v župniji sv. Antona Padovanskega (Ljubljana - Vič) udeležil 36. redovniškega dneva s temo: "Redovništvo in dobrodelnost". Popoldne je v Šentjerneju daroval pogrebno sveto mašo in vodil pogrebni obred za rajno Alojzijo Metelko, mater duhovnika prelata Božidarja Metelka, generalnega vikarja novomeške škofije.
nedelja, 12. september 2010
Blagoslov
Škof Andrej Glavan je v Vavti vasi med sv. mašo blagoslovil obnovljeno župnijsko cerkve sv. Jakoba.
sobota, 11. september 2010
Molitveni dan za duhovne poklice
Škof Andrej Glavan je ob 26. škofijskem molitvenem dnevu za duhovne poklice maševal v župnijski cerkvi v Mirni Peči. Med sv. mašo je za pripravnika na diakonat in prezbiterat sprejel bogoslovca Mitja Buliča iz župnije Črmošnjice. Po sv. maši je nagovoril zbrane ministrante in jim predstavil tri nove bogoslovce: Boštjana, Mateja in Štefana.
Iz nagovora škofa Glavana:
Dragi duhovniki, redovniki, redovnice, ministranti, spoštovani molivci za duhovne poklice, prisrčno pozdravljeni. Poseben pozdrav velja bogoslovcem, med njimi Mitju, ki bo danes sprejet med kandidate za diakonat in prezbiterat. Z velikim veseljem pa pozdravljam tudi vse tri nove bogoslovce: Boštjana, Mateja in Štefana, ki bodo čez štirinajst dni stopili v semenišče. Lahko rečemo, da so ti novi bogoslovci sadovi tudi naših molitev po župnijah in seveda vzgoje v družinah, iz katerih prihajajo. Potem ko smo se pred tednom dni udeležili po župnijah molitvenega maratona, smo se zbrali danes tu v Mirni peči, duhovno povezani s skupnostjo karmeličanskega samostana, središča in hiše molitve k skupni molitvi za duhovne poklice. Tudi kot zbrana škofijska družina želimo izpolniti Jezusovo naročilo, ki je bistveno za rast novih duhovnih poklicev: „ Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev“ (Mt 9,38). Poklici so izmoljeni darovi. Bog je, ki kliče. Vsem, ki so poklicani pa moramo izprositi milostno pomoč, da se božjemu klicu odzovejo. V današnjem svetu, ki je krščanstvu, Cerkvi in njenim duhovnikom nenaklonjen - celo zaničuje jih sramoti in odvrača – je to zelo težko.
Kaj je sporočilo današnje Božje besede, zlasti prvega berila?
Smo v osmem stoletju pred Kristusom. Izraelski narod preživlja kritično obdobje teme, moralnega propada in verskega odpada. Bog išče preroka, ki bi v njegovem imenu govoril ljudstvu, da bi mu oznanil osvobajajoči prihod Emanuela – Boga med nami. Tedaj se v svojem veličastvu prikaže Izaiju, ki moli v templju. Pred božjim veličastvom prerok začuti svojo ničevost in grešnost, kar je znamenje ponižnega in iskrenega srca. „Sem mož z nečistimi ustnicami,“ zakliče, Toda angel mu z žarečim ogljem, ki ga vzame iz ognja na oltarju očisti ustnice. Na vprašanje, ki mu ga zastavi Bog: „Koga naj pošljem, kdo nam pojde?“ lahko sedaj Izaija, ko je bil notranje prenovljen po božjem posegu, odgovori s pripravljenostjo „Tukaj sem, pošlji mene!“
Dragi bratje in sestre, dragi Mitja, dragi mladi bogoslovci!
Kakor je Bog poklical preroka, tako v odrešenjski zgodovini še vedno kliče može in žene, da bi jim zaupal posebno poslanstvo. Vsakega pogleda z ljubeznijo, v njegovih očeh nobeden ni nepomemben. Včasih se nam morda zdi, da je naše življenje nekoristno, brez smisla. Pa vendar je to življenje popolnoma svoboden klic od Boga, ki se obrača prav name, nate. Vabi nas, da se vključimo v načrt ljubezni, ki ga ima s človekom in s stvarstvom. Obrača se k nam, kakor se je obrnil na Izaija, na Marijo, na vsakega duhovnika in vsakič nas vprašuje: „Koga naj pošljem?“ On, ki je Bog, nam zaupa in nas vabi, da bi bili njegovi sodelavci. Z našim »da«, ki je ponovitev Izaijevega, Marijinega „da“ in „da“ množice kristjanov, duhovnikov, mučencev, ki so bili pred nami na tem delu naše slovenske domovine, se mu dajmo na razpolago. Če odgovorimo „da“, to ni domišljavost. Pobuda prihaja vedno od njega, od Boga. On nas ljubi prvi. Mi samo z ljubeznijo odgovarjamo na ljubezen, ki je bila že prej kot mi. „Da“ moramo izreči, ker me je poklical. Ker sem pripravljen izpolniti vsako njegovo hotenje, delati zanj in mu ponavljati: „Tukaj sem, pošlji mene!“ Morda kdo čuti, da ni primeren, da ni sposoben za poslanstvo, ki mu ga hoče zaupati. Če bi se bil Izaija ustavil in gledal na svojo nevrednost ali svoje omejene sposobnosti, bi še naprej ponavljal „Sem mož z nečistimi ustnicami.“ Celo Mariji se je zdelo nemogoče, da bi postala božje mati, tako nekaj izrednega je bilo njej namenjeno oznanilo. Tudi apostol Peter, ko je zaslišal Jezusov klic, je najprej spontano odgovoril: »Pojdi od mene, ker sem grešen človek!« S svojim klicem nam Jezus daje tudi sposobnost in moč, da uresničimo poslanstvo, ki nam ga želi zaupati. Izaiju angel očisti ustnice, da lahko govori v božjem imenu. Marijo je napolnil s Svetim Duhom in močjo Najvišjega. Petra pri njegovem poslanstvu Skale je podprl Jezus s svojo molitvijo. Zaupajmo! Vsakemu našemu „da“ bodo sledile vse milosti, da izpolnimo katerokoli nalogo, ki jo od nas zahteva božja volja.
Dragi Mitja!
Štiri leta si bil v bogoslovju. Šel si najbrž skozi mnoge boje, da bi se utrdil v ponižnosti, v veri, upanju in ljubezni in tako rasel v gorečnosti. Kristusova ljubezen te je zdaj nagnila in Sveti Duh te notranje utrjuje, da boš danes javno razodel svojo željo: ostati v službi Bogu in ljudem, z odločnim: „Tukaj sem!“ Naj te v tem trenutku prešinja misel, ki jo je v pesmi zapisal mladi maturant, naš blaženi Alojzij Grozde, potem, ko se je že odločil, da bo po maturi vstopil v bogoslovje. Takole se je izrazil:
Odslej ljubezen moja boš le ti,
le tebe moja pesem bo slavila,
po tvojih potih noga bo hodila,
le zate bilo bo srce vse dni.
Ne boste zvezde več me goljufale,
ne boste več mi sonca zakrivale.
Po novih potih šel bom v nove dni,
srca in duše Bog le bo vladar,
šla moja pot bo pred njegov oltar.
Iz nagovora škofa Glavana:
Dragi duhovniki, redovniki, redovnice, ministranti, spoštovani molivci za duhovne poklice, prisrčno pozdravljeni. Poseben pozdrav velja bogoslovcem, med njimi Mitju, ki bo danes sprejet med kandidate za diakonat in prezbiterat. Z velikim veseljem pa pozdravljam tudi vse tri nove bogoslovce: Boštjana, Mateja in Štefana, ki bodo čez štirinajst dni stopili v semenišče. Lahko rečemo, da so ti novi bogoslovci sadovi tudi naših molitev po župnijah in seveda vzgoje v družinah, iz katerih prihajajo. Potem ko smo se pred tednom dni udeležili po župnijah molitvenega maratona, smo se zbrali danes tu v Mirni peči, duhovno povezani s skupnostjo karmeličanskega samostana, središča in hiše molitve k skupni molitvi za duhovne poklice. Tudi kot zbrana škofijska družina želimo izpolniti Jezusovo naročilo, ki je bistveno za rast novih duhovnih poklicev: „ Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev“ (Mt 9,38). Poklici so izmoljeni darovi. Bog je, ki kliče. Vsem, ki so poklicani pa moramo izprositi milostno pomoč, da se božjemu klicu odzovejo. V današnjem svetu, ki je krščanstvu, Cerkvi in njenim duhovnikom nenaklonjen - celo zaničuje jih sramoti in odvrača – je to zelo težko.
Kaj je sporočilo današnje Božje besede, zlasti prvega berila?
Smo v osmem stoletju pred Kristusom. Izraelski narod preživlja kritično obdobje teme, moralnega propada in verskega odpada. Bog išče preroka, ki bi v njegovem imenu govoril ljudstvu, da bi mu oznanil osvobajajoči prihod Emanuela – Boga med nami. Tedaj se v svojem veličastvu prikaže Izaiju, ki moli v templju. Pred božjim veličastvom prerok začuti svojo ničevost in grešnost, kar je znamenje ponižnega in iskrenega srca. „Sem mož z nečistimi ustnicami,“ zakliče, Toda angel mu z žarečim ogljem, ki ga vzame iz ognja na oltarju očisti ustnice. Na vprašanje, ki mu ga zastavi Bog: „Koga naj pošljem, kdo nam pojde?“ lahko sedaj Izaija, ko je bil notranje prenovljen po božjem posegu, odgovori s pripravljenostjo „Tukaj sem, pošlji mene!“
Dragi bratje in sestre, dragi Mitja, dragi mladi bogoslovci!
Kakor je Bog poklical preroka, tako v odrešenjski zgodovini še vedno kliče može in žene, da bi jim zaupal posebno poslanstvo. Vsakega pogleda z ljubeznijo, v njegovih očeh nobeden ni nepomemben. Včasih se nam morda zdi, da je naše življenje nekoristno, brez smisla. Pa vendar je to življenje popolnoma svoboden klic od Boga, ki se obrača prav name, nate. Vabi nas, da se vključimo v načrt ljubezni, ki ga ima s človekom in s stvarstvom. Obrača se k nam, kakor se je obrnil na Izaija, na Marijo, na vsakega duhovnika in vsakič nas vprašuje: „Koga naj pošljem?“ On, ki je Bog, nam zaupa in nas vabi, da bi bili njegovi sodelavci. Z našim »da«, ki je ponovitev Izaijevega, Marijinega „da“ in „da“ množice kristjanov, duhovnikov, mučencev, ki so bili pred nami na tem delu naše slovenske domovine, se mu dajmo na razpolago. Če odgovorimo „da“, to ni domišljavost. Pobuda prihaja vedno od njega, od Boga. On nas ljubi prvi. Mi samo z ljubeznijo odgovarjamo na ljubezen, ki je bila že prej kot mi. „Da“ moramo izreči, ker me je poklical. Ker sem pripravljen izpolniti vsako njegovo hotenje, delati zanj in mu ponavljati: „Tukaj sem, pošlji mene!“ Morda kdo čuti, da ni primeren, da ni sposoben za poslanstvo, ki mu ga hoče zaupati. Če bi se bil Izaija ustavil in gledal na svojo nevrednost ali svoje omejene sposobnosti, bi še naprej ponavljal „Sem mož z nečistimi ustnicami.“ Celo Mariji se je zdelo nemogoče, da bi postala božje mati, tako nekaj izrednega je bilo njej namenjeno oznanilo. Tudi apostol Peter, ko je zaslišal Jezusov klic, je najprej spontano odgovoril: »Pojdi od mene, ker sem grešen človek!« S svojim klicem nam Jezus daje tudi sposobnost in moč, da uresničimo poslanstvo, ki nam ga želi zaupati. Izaiju angel očisti ustnice, da lahko govori v božjem imenu. Marijo je napolnil s Svetim Duhom in močjo Najvišjega. Petra pri njegovem poslanstvu Skale je podprl Jezus s svojo molitvijo. Zaupajmo! Vsakemu našemu „da“ bodo sledile vse milosti, da izpolnimo katerokoli nalogo, ki jo od nas zahteva božja volja.
Dragi Mitja!
Štiri leta si bil v bogoslovju. Šel si najbrž skozi mnoge boje, da bi se utrdil v ponižnosti, v veri, upanju in ljubezni in tako rasel v gorečnosti. Kristusova ljubezen te je zdaj nagnila in Sveti Duh te notranje utrjuje, da boš danes javno razodel svojo željo: ostati v službi Bogu in ljudem, z odločnim: „Tukaj sem!“ Naj te v tem trenutku prešinja misel, ki jo je v pesmi zapisal mladi maturant, naš blaženi Alojzij Grozde, potem, ko se je že odločil, da bo po maturi vstopil v bogoslovje. Takole se je izrazil:
Odslej ljubezen moja boš le ti,
le tebe moja pesem bo slavila,
po tvojih potih noga bo hodila,
le zate bilo bo srce vse dni.
Ne boste zvezde več me goljufale,
ne boste več mi sonca zakrivale.
Po novih potih šel bom v nove dni,
srca in duše Bog le bo vladar,
šla moja pot bo pred njegov oltar.
četrtek, 9. september 2010
Pastoralni tečaj
Škof Andrej Glavan se je v Zavodu Friderika Barage v Šmihelu udeležil 44. pastoralnega tečaja 2010 z naslovom: "Nosite bremena drug drugemu" (Gal 6,2), s temeljnim predavanjem prof. dr. Vinka Potočnika ("Z dobrodelnostjo in solidarnostjo proti revščini in izključenosti") in koreferatom generalnega tajnika Škofijske karitas Novo mesto g. Gregorja Vidica.
Popoldne se je udeležil seje ŠPS.
.
Popoldne se je udeležil seje ŠPS.
.
sreda, 8. september 2010
Mala maša in blagoslov
nedelja, 5. september 2010
Blagoslov
Naročite se na:
Objave (Atom)